Edinstvena nepremicnina bogate zgodovine, ki ponuja izjemno intimnost in mir ter v neposredni blizini mesta (30 km od centra Zagreba, 30 km od letalisca Franjo Tucman).

Osrednji del posestva predstavlja planota na vrhu hriba, ki jo obdaja 15.000 kvadratnih metrov velik gozd. m2, na katerem je bilo zgrajenih vec objektov, grascina pa je samo sredisce posestva. Edinstvena prednost je zazidljivo zemljisce v velikosti 13.200 m2, na ravnem vrhu hriba, obdano z gozdom in 20 ha posesti, kar ponuja dodatno moznost uporabe posestva za razlicne namene. Nepremicnina obsega 196.000 m2 povrsine (edinstvena parcela v lasti prodajalca).

Skladno s Prostorskim nacrtom urejanja mesta Sv. Ivan Zelina, v coni zazidljivega obmocja je osrednji del posesti okoli objektov v povrsini 13.200 m2 ter del posesti ob dovozni cesti v povrsini 13.200 m2. 13.500 m2, ostalo zemljisce pa je kmetijsko ali gozdno.

Glede na prostorsko ureditveno dokumentacijo za to obmocje ni predvidena izdelava podrobnega ureditvenega nacrta.

Objekt grascine je sestavljen iz pritlicja in dveh nadstropij (pritlicje 117 m2, prvo nadstropje 142 m2, drugo nadstropje 157,5 m2, skupaj 416 m2), zunanjih dimenzij 21 x 10,30 m.

Stavba je bila zgrajena leta 1794 kot grascina grofovske druzine Draskovic-BaraÄ, od takrat pa je bila veckrat dozidana.

2005 je bil objekt delno prenovljen (urejena fasada, nova streha in zunanje pohistvo). V celotnem objektu je bila izvedena nova elektro instalacija, vodovodna in odtocna instalacija ter vgrajeno vecnivojsko centralno ogrevanje na plin.

V stavbi je vgrajeno panoramsko dvigalo. Stopnja notranje opreme objekta je visok "roh bau". Objekt je prikljucen na vodovod, elektriko in mestni plinovod. Objekt ni pod zascito kulturne dediscine.

Nepremicnini pripada tudi gostinski objekt (126 m2, vinska klet 80 m2), dve garazi in hlev.

Na vzhodni strani posestva je izvir pitne vode, ki je zabetoniran in zaprt kot crpalisce za potrebe posesti.

Skice iz zgodovine

Zgodovina Zelinske krajine je povezana s slavno hrvasko plemisko druzino Domjanic, saj je Stjepan Domjanic ze leta 1596 dobil plemiski list in grb.

Hrvasko plemstvo je po tedanjih navadah sirilo svoj vpliv z medsebojnimi porokami, povecevalo svoja posestva in gradilo gradove – grascine, zato je Regina pl. Domjanic, porocen grofica Draskovic, je okoli leta 1790 na mestu stare lesene grascine zgradil grad Golubovec. Istocasno, leta 1794, se je zacela gradnja grascine v Donji Zelini. V zahodni dvokapni zid je vzidana kamnita plosca z oznako 1794, ki obstaja se danes. Grad-dvorec je nastal na mestu prej obstojece stavbe.

Z ustanovitvijo zemljiskih knjig leta 1902 sta bila v zgodovini plemica Franjo Baracin pl. Matilda Barac, rojena Domjanic.

Iz zakona pl. Franju Baracin Matildi Baracso se rodili {tirje otroci; Milutina, Vladimirja, Antuna in Marije, med katerimi je najpomembnejsi Milutin BaraÄ, saj je `e leta 1905 postal edini lastnik celotnega posestva v Donji Zelini - dvorca BaraÄ.

Milutin Baracse je rodil leta 1848, umrl 22. julija 1938 in je bil pokopan na lokalnem pokopaliscu v Donji Zelini. Je graditelj in prvi direktor tedaj najvecje evropske rafinerije nafte Reske rafinerije, ki je uradno zacela delovati 14. septembra 1883.

V zacetku 20. stoletja je bil hkrati tehnicni direktor petih rafinerij v petih razlicnih evropskih drzavah. Poleg tega, da je Baraczapisan kot eno najpomembnejsih imen evropske naftne zgodovine, je izstopal tudi po svojih naravoslovnih dosezkih. Izumitelj je cebelnjak Baracevka.

Med drugo svetovno vojno so prostore posestva najprej uporabljale nemske enote, kjer je kot porocnik Wehrmachta nekaj casa bival Kurt Waldheim, kasnejsi generalni sekretar Zdruzenih narodov in predsednik Republike Avstrije.

Po koncu druge svetovne vojne je bilo posest nacionalizirano in dano v upravljanje kmetijski zadrugi, ki je na posestvu zasadila nasad jabolk. Po zakonu o vracanju premozenja, odvzetega v casu komunisticne vladavine, je bilo vse zaplenjeno premozenje vrnjeno prejsnjim lastnikom in njihovim dedicem. Od leta 2002 je posestvo v lasti druzine prodajalca, nato pa se je zacela sanacija.